DEMENCA

DEMENCA IN NAGLUŠNOST

 

Najprej razčlenimo kaj pomeni slišati in kaj pomeni razumeti. Čeprav na prvi pogled gre za eno in isto, temu seveda ni tako. Uho je tisto, ki sliši in naši možgani so tisti, ki slišanemu pripišejo pomen, da lahko razumemo kaj smo slišali. Naglušnosti se pač z leti ne moremo izogniti, naš sluh je v počasnem, a zato stalnem upadanju. Stalnemu upadanju sluha pa sledi upadanje razumevanja, a časovno gledano je to predvsem v domeni naših adaptacijskih sposobnosti in v naši pripravljenosti oz. zavzetosti pomagati si. Kljub temu, da je slišnost slabša, si možgani uspevajo zapomniti kako smo slišali nekoč, tako začasno razumevanje še ohranimo nekaj časa, a le-to je dokaj kratka doba. Vendar posledica slabega sluha ni le slabše razumevanje. V kolikor nič ne ukrenemo, precej pripomoremo k razvoju novih bolezni ter drugih telesnih hib, ki onemogočajo normalno komuniciranje z okolico in s tem bistveno znižajo našo kakovost življenja.

A vrnimo se k demenci, kronični možganski bolezni, ki prizadene vse funkcije, ki so pomembne, da lahko normalno funkcioniramo v družbenem življenju. Študija, ki so jo izvedli v Ameriki, je pokazala, da pri ljudeh, ki imajo težave s sluhom, demenca napreduje dosti hitreje, in sicer povzroči kar do 40% hitrejše upadanje mentalnih funkcij kot pri vrstnikih, ki še dobro slišijo. Zakaj prihaja do tega se lahko razloži na dva načina:

  • Prvi razlog je družbeni umik zaradi vse težjega komuniciranja, ki ga povzroča izguba sluha. To lahko potencialno vodi do kognitivnega upada in demence.
  • Drugi primer se pa navezuje na t.i. ‘kognitivno obremenitev’. Ob upadu sluha možgani vlagajo več truda v interpretacijo informacij iz okolja, s tem pa možgani zanemarjajo ostale naloge, ki jih sicer opravljajo.

Demenca se kaže navzven s težavami pri govoru – iskanje besed, vedenjske spremembe, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, pozabljanje, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, neskončno postavljanje istih vprašanj in izogibanje družbi. Navznoter se pa kaže preko osebnostnih sprememb, sprememb čustvovanja in v zapiranju vase.

Za primer je smotrno vzeti gigantski travnik, prek katerega kot besede hodimo proti možganom. Z vsako slišano besedo prehodimo eno pot in večkrat, kot slišimo besedo, večkrat smo prehodili to pot čez travnik. In sčasoma je ta gigantski travnik poln enih potk. Te potke pa ponazarjajo sinaptične povezave v naših možganih. A te potke obstojajo, dokler besede hodijo po njih. Z naglušnostjo vse manj besed prehodi ta gigantski travnik in potke postajajo vse bolj zaraščene. S slušnimi aparati si lahko predstavljamo, da kosimo in pulimo zaraslo travo, a v kolikor je le-ta že preveč zarasla in prepletena, si bomo tudi z slušnim aparatom težje pomagali, zato nikar odlašati z nošnjo slušnih aparatov in se ob prvih znakih naglušnosti naročiti na test sluha, katere lahko opravite na klinikah za ORL in v slušnih centrih AUDIO BM. Izguba sluha žal ni nedolžen prehlad, pri katerem navadno čakamo do zadnjega trenutka, preden gremo k zdravniku.