rene-francois-artois-foto

Mit številka 3: S SLUŠNIMI APARATI BO VSE PREGLASNO!

Vsekakor drži, da so slušni aparati neke vrste ojačevalci. Sprva je bil namen slušnega pripomočka ojačati čisto vse zvoke, ne glede na to katero področje sluha je bilo prizadeto. Tudi slušni pripomoček troblje gospe madame Fanny La Fan iz kultne angleške serije Alo, Alo (‘Allo ‘Allo) je služil enakemu namenu, ojačati vse zvoke. Ta slušni pripomoček René-jeve tašče mnogim še dandanes predstavlja sinonim slušnih pripomočkov. Mlajše generacije bi se na tej točki znale vprašati o čem piše avtor tega članka, kakšen Alo, Alo, kakšna madame Fanny La Fan in kdo za vraga je René? Tistim, ki je začetek tega članka z omenjanjem te humoristične serije vrnil kakšen nasmeh na obraz ali še kakšen spomin več, bi se znali vprašati kako to, da pisec v letu 2018 uporablja za primer serijo, ki se je snemala od leta 1982 do leta 1992? No, da izstopim za trenutek iz tretje osebe, ker so še danes, v letu 2018, prisotni številni miti kot je ta, ki še segajo v čas Herr Flick-a.

Slabih pet let po zadnjem, 85. delu te priljubljene serije, je slušni aparat že bil individualno prilagodljiv. Do leta 2005 je 80% vseh slušnih aparatov bilo že digitalnih. Danes, v letu 2018, so vsi strahovi v povezavi s slušnimi aparati enostavno odveč. Slušni aparati že nekaj časa vsebujejo komponento, katero najdemo v vseh profesionalnih glasbenih studiih, in sicer limiter oz. po slovensko: omejevalnik. Poenostavljeno, ta skrbi za to, da se vsi preglasni zvoki ne ojačajo še dodatno, ampak ravno nasprotno, omejevalnik poskrbi za to, da noben zvok ne preseže meje udobja. Brez kančka dvoma bi lahko rekli, da slušni aparat z omejevalnikom v takšnih primerih dejansko ščiti sluh, saj v milisekundah omeji preglasne zvoke. Nekaj česar sami ne moremo storiti drugače, kot fizično prekriti svoja ušesa z rokami, a naš reakcijski čas se ne meri v milisekundah in preden bi uspeli reagirati, bi poka ali drugega nenadnega glasnega zvoka bilo že konec.

“To že, vendar je ropot posode pri pomivanju nevzdržen, otroci so preglasni,…” bi še znal potarnati kakšen uporabnik slušnih aparatov. Presbycusis ali starostna izguba sluha predstavlja kar 80% diagnoz pri ljudeh nad 65. letom starosti, kjer so najbolj poškodovane zunanje dlačnice, ki skrbijo za visoke frekvence. Ojačanje aparata je tako največje ravno pri visokih frekvencah kamor spadajo po frekvenčnem območju tudi ropot posode, glas otrok, … Slušni akustiki imajo na voljo softwear s katerim se da natančno in individualno prilagajati ojačitev posameznih frekvenc in tako eliminirati preglasno doživljanje pospravljanja posode ali (pre)veselih otroških krikov in vzklikov. Veliko slušnih aparatov je sicer še danes takšnih, ki imajo tipke, s katerimi lahko prilagajamo glasnost aparata kadar se znajdemo v takšni situaciji, novejši slušni aparati so pa že pametni kot naši telefoni. Sami zaznavajo v kakšnem okolju se nahajajo in sami, prav tako v milisekundah, spreminjajo parametre tako, da uporabniku ni več potrebno regulirati aparata, spreminjati programe, ga dajati bolj na glas ali bolj potiho. Le še natakniti oz. vstaviti ga je še potrebno, ostalo bo slušni aparat naredil sam.

Z današnjimi aparati nam več ni potrebno skrbeti, da bi zvoki bili preglasni in lahko smo več kot le dobro pripravljeni na najbolj znameniti stavek omenjene serije: “Listen to me carefully, I shall say this only once!” (op. “Dobro me poslušaj, to bom povedal le enkrat!”)